Kraljica miru Kurešček

Številne prijatelje Kraljice miru s Kureščka zanima, kako gre sedaj o. Jamesu, pa tu objavljamo kratko kroniko.

Sredi februarja 2013 so na Jamesovi uradni spletni strani sporočili, da o. James še vedno ne more samostojno dihati, nekaj dni zatem pa, da že sam diha in da je govoril okoli dvajset minut. Sredi marca smo lahko o njem prebrali, da so na Češkem organizirali celodnevni program molitve zanj – zbralo se je kar 300 ljudi. Po treh mesecih je lahko o. James spet jedel.

Aprila je o. James na bolniški postelji obhajal 40-letnico svojega duhovniškega posvečenja (v duhovnika je bil namreč posvečen 23. aprila 1973 v Indiji); z njim je somaševal p. Thomas. O tem dogodku sta na njegovi uradni spletni strani objavljena dva kratka video posnetka (tukaj in  tukaj), iz katerih je razvidno, da o. James že lepo govori, ko pa hoče dvigniti roko za blagoslov, mu jo mora oseba ob njem dvigniti.

Sredi aprila so sporočili, da so o. Jamesu odstranili medicinsko cevko (kanilo) in da bolnik počasi okreva. Odpeljali naj bi ga v Avstrijo, kjer naj bi bil deležen boljše fizioterapije. Ob tem so še zapisali: „Iskrena hvala za vaše molitve. Gospod dela čudeže. Prosim vas, da še naprej molite za njegovo okrevanje, da bo lahko kmalu gibal svoje roke in noge, vstal ter znova hodil. naj vam Bog poplača za vse vaše molitve, darovanje svetih maš in za vse, kar zanj žrtvujete.“

Približno tedaj so sporočili, da je nekdo zlorabil e-naslov o. Jamesa in z njega pošilja sporočila, ki nimajo z o. Jamesom nobene zveze. Teh „Jamesovih“ mejlov naj ne bi nihče upošteval.

Dne 16. maja  so objavili video posnetek, dosegljiv tudi na http://www.youtube.com/watch?v=ZB0a68RYAPw&feature=youtu.be, na katerem o. James govori o Svetem Duhu pred binkoštnim praznikom. O. Jamesa vidimo, kako z močjo svoje besede goreče, navdušeno razlaga Božjo besedo. Pri tem sedi na stolu, na koncu pa celo zapoje.

Bogu hvala, da nam je še ohranil o. Jamesa in da smemo o. Jamesa podpirati v tej njegovi preizkušnji. Ne nehajmo moliti zanj, saj smo mu Slovenci dolžni veliko hvaležnost za vse milosti, ki nam jih je Bog podaril po njem – po njegovih pridigah, molitvah in knjigah!

St. M. M.

K Marijinim večernicam se enkrat mesečno zbirajo tudi v Begunjah na Gorenjskem, v kraju, kjer je o. Franc Špelič prejel dve javno znani sporočili iz nebes. Naslednje molitveno srečanje bo v tamkajšnji kapeli dne 16. 3. 2013, in sicer po večerni sv. maši, ki se začne ob 17.30.

Častili bomo Najsvetejši zakrament ter pod vodstvom s. Bernardke HMP z Bleda prosili živega Boga za utrditev naše vere v letošnjem letu vere, za posameznike, sv. očeta in vso Cerkev, za domovino. Premišljevali bomo ob Svetem pismu in Marijinih sporočilih ter se priporočili v varstvo Materi Božji.

Kdor bi rad preživel lepo uro v molitvi, naj se poskuša odzvati. Nadaljnje informacije, Jurij tel. 041-515 070.

Vabijo medžugorski romarji in molitvena skupina

Svete maše v kapeli Svete Trojice (kapela o. Franca Špeliča) na Boštu 3, župnija Bizeljsko, bodo 7. marca in 4. aprila ter ob prvi obletnici smrti o. Špeliča 10., 11. in 12. aprila, vsakokrat ob 18. uri. Pred sv. mašo bo možnost za sv. spoved.

CKM Kurešček

Ob prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja objavljamo poročilo in tudi do sedaj še neobjavljen video posnetek zadnjega srečanja o. Franceta Špeliča s Kraljico miru"na viden in slišen način" na Kureščku 8.12.1999.

Kraljica miru je očetu Francetu Špeliču pri enem takrat rednih sobotnih srečanj v Zalogu, in sicer dne 18. Septembra 1999, povedala, da bosta zadnje srečanje »na viden in slišen način« imela 8. decembra 1999. 23. oktobra pa mu je zaupala tudi kraj in uro zadnjega srečanja: na Kureščku ob 8. uri zjutraj. Na istem mestu, kjer jo je videl prvič 10. februarja 1990.

Napoved o tem se je hitro razširila med zvestimi Marijinimi otroki v Sloveniji in v tujini. Dejstvo, da bo Kraljica miru na tak »oseben in poseben« način navzoča med nami le še nekajkrat, je pritegnilo vedno več ljudi k rednim sobotnim srečanjem v Zalogu pri Cerkljah, kjer je takrat stanoval o. France. Cerkev v Zalogu je postala premajhna za množico ljudi, ki je želela biti navzoča pri videnju.

Pri zadnjih srečanjih je vsakokrat bilo navzoče poleg vernikov iz Slovenije in Avstrije tudi mnogo romarjev iz Nemčije, Belgije, Francije in od drugod.

Kaj neki nam Mati pripravlja za 8. december, na svoj praznik Brezmadežnega spočetja, ki je po svoji vsebini vedno klic k novemu začetku, k spreobrnjenju, k resnični spravi z Bogom? Kakšno bo vreme tisti dan, saj smo sredi zime? Le koliko ljudi bo Kraljica miru povabila na to zadnje srečanje s svojim ljubljenim sinom? Še marsikaj drugega smo se vpraševali v svojih srcih. Prav gotovo je v marsikaterem srcu vzklilo vprašanje, kako naj se pripravimo na ta svečani in sveti trenutek.

Bolj ko se je približeval praznik Brezmadežnega spočetja, bolj so se naša srca polnila z radostjo in pričakovanjem.

Vsi, ki so se duhovno še posebno pripravljali na ta dogodek z devetdnevnicami ali kako drugače, so v the dneh na poseben način čutili bližino Kraljice miru. ln končno je prišel težko pričakovani dan. Že pred sedmo uro zjutraj so začeli množično prihajati romarji na Kurešček z molitvijo na ustih.

Jutro je bilo jasno, le sem ter tja je na nebu plaval kakšen oblaček. Še pred nekaj dnevi je bilo na Kureščku okoli 80 centimetrov snega, ki pa ga je odjuga v zadnjih dneh praktično v celoti raztopila, kar je na Kureščku za ta čas precej nenavadno. Cesta je bila pravočasno posuta s soljo in peskom, tako da ni bilo težav za normalen dostop. Kljub temu pa se je eden od avtobusov z romarji iz tujine zataknil v zadnjem ovinku pod domom ter tako povzročil zastoj vsega prometa. Zato so vsi, ki so prišli kasneje, morali pustiti svoja vozila na poteh ob vznožju Kureščka.

Videc je čakal Kraljico miru na naročenem kraju, to je na južni strani cerkve ob zunanji kapeli. Že takoj na začetku se je okoli njega zbrala velika množica ljudi. Z molitvijo rožnega venca in petjem je skupaj z vidcem pričakovala prihod najljubše gostje, Kraljice miru. Ta dan so bili na Kureščku ob o. Francetu tudi vsi tisti, ki so bili navzoči pri prvem videnju dne 10. Februarja 1990. Ob vidcu so se zbrali domači in tuji duhovniki. Ob napovedani uri je prišla ona, Kraljica miru, ki smo jo vsi navzoči tako težko pričakovali. Znamenje njenega prihoda je bilo neznana sila, ki je vidca podrla na tla (tako kot ob drugih videnjih). V tistih svetih trenutkih, ko so naša srca prekipevala od veselja in radosti in so se v marsikaterih očeh zasvetile solze, smo se vsak na svoj način v molitvi pogovarjali s Kraljico miru. Sestra Anka se ji je zahvalila v imenu vseh za vse njene obiske, za vse prejete milosti ter zaprosila za naše varstvo in še zlasti za varstvo očeta Franceta v prihodnje. Nato smo se v trenutkih tihe molitvene zbranosti lahko tudi sami osebno srečali z Božjo Materjo in jo nato pozdravili z dvema kiticama pesmi Bodi nam pozdravljena, na koncu pa spet spremljali dogajanje v tišini. Videnje je trajalo dlje, kot pa so običajno trajala zadnja videnja.