Kraljica miru Kurešček

Večernice Kraljice miru

Od konca zadnjega videnja „na slišen in viden način“ na Kureščku – dne 8. decembra 1999 – in vse do konca svojega življenja je o. Franc Špelič vsako soboto doživel obisk Device Marije Kraljice miru, in sicer „na neviden in neslišen način“, kakor mu je bilo obljubljeno.

Marijin obisk v soboto, dne 17. marca 2012, ko je o. Franc ležal na smrtni postelji v brežiški bolnišnici, je trajal nenavadno dolgo. Vsaj pol ure, morda celo tri četrt ure. Navzoči so polglasno ali tiho vsak zase molili in prepevali – nekaj časa kleče, potem pa, ko so jih že bolela kolena, stoje. Nataša se je globoko sklonila nad Francetovo telo in se v imenu ženskega rodu Gospodu opravičila za vse zlo, ki ga je Franc pretrpel zaradi grehov žena; kot da je čutila, da Devica Marija čaka prav na to skesano prošnjo. Nataša je tudi poskrbela, da molitev ni potekala le v slovenščini, ampak tudi v jeziku Cerkve – v latinščini.

Naslednjo soboto, 24. marca 2012, sem prevzel od poldneva do večera dežurstvo pri o. Francu v bolnišnici. Bližal se je Marijin obisk. Nekaj trenutkov pred njim mi je oče Franc pri polni zavesti jasno in odločno naročil: „Približno ob tej uri, ob 18.30, se vsako soboto zberite na Kureščku in na Boštu k molitvi. Boste potem že sami ugotovili, zakaj in kako naprej.“ Na izrecno vprašanje, ali je to njegova želja ali želja Device Marije, je zatrdil: „To je Marijina želja!“

Nisem se domislil, da bi o. Franca takoj vprašal in preveril, ali se to naročilo morda ne nanaša tudi na Zalog pri Cerkljah, kjer je on deloval več let kot duhovnik in kjer je imel velikokrat videnje Kraljice miru. V knjigi „Glas Kraljice miru s Kureščka“ namreč piše, da je Franc Špelič dejal, da mu je v Zalogu na tamkajšnjem zadnjem srečanju „dne 4. decembra 1999 /…/ Kraljica miru med drugim rekla, da je tudi zaloško svetišče – cerkev s kapelo v župnišču – milostni kraj, kamor naj se zatekajo verni z zahvalami in za pomoč, in to ne samo sedaj, ko opravljam službo v tej cerkvi jaz, ampak tudi pozneje“.

Marijino zagotovilo, da sta zaloška cerkev in kapela „milostni kraj, kamor naj se zatekajo verni z zahvalami in za pomoč “, ni bilo nikoli preklicano, zato lahko logično sklepamo, da se prošnja z dne 24. marca 2012 nanaša tudi na Zalog. Potemtakem si Marija Kraljica miru želi, da naj bi se prav posebej zbirali k molitvi vsako soboto ob 18.30 na Kureščku, na Boštu na Bizeljskem in v Zalogu pri Cerkljah na Gorenjskem.

Tej obliki molitve lahko rečemo kar Marijine večernice ali večernice Kraljice miru.

Kako poteka ta molitev?

Molitev traja eno uro ter obsega molitve, petje duhovnih pesmi in tišino, ko navzoči prisluhnejo skrivnostni Božji govorici – o. Špelič je namreč že v času svojega delovanja v Zalogu dejal, da naj bi vsaj polovica časa, namenjenega molitvi, potekala v tihem premišljevanju in prisluškovanju Božji govorici. Vsakokrat se namreč prebereta tudi odlomek iz Svetega pismo in eno izmed sporočil Kraljice miru s Kureščka; oboje zahteva, da sledijo trenutki tišine in s tem osebnega pogovora z Bogom. Zmoli se tudi rožni venec (lahko tudi s posameznimi molitvenimi nameni pred vsako izmed petih desetk; 6. desetko – „ki se naj usmili duš v vicah“ – pa molivci darujejo za dušo o. Špeliča ter vseh drugih pokojnih romarjev h Kraljici miru na Kurešček). Zelo je priporočljivo zmoliti molitev sv. Terezije iz Lisieuxa za svetost duhovnikov („Jezus, večni Veliki Duhovnik, ohrani svoje duhovnike v zavetju svojega Božjega Srca …“), molitev „Pozdravljena, Kraljica“ ter molitvi k sv. nadangelu Mihaelu in k sv. Jožefu za vesoljno Cerkev in sv. očeta („Sveti nadangel Mihael, brani nas v boju …“ in „ K tebi, o sveti Jožef, pribežimo v svojih stiskah, in ko smo na pomoč poklicali tvojo presveto nevesto, prosimo zaupljivo tudi tvojega varstva“ – obe je sestavil papež Leon XIII.). Če dopušča čas, se lahko izrečejo še osebne zahvale in prošnje k Mariji, zlasti po namenih Družine Marijinega in Jezusovega Srca.

Molitev po možnosti opravimo, kdor le more, kleče pred Najsvetejšim ali pred podobo sv. križa, kakor nas je sv. oče Benedikt spodbudil v svojem nagovoru dne 27. junija 2012, ko je prosil: „Pripogniti koleno je pričevanje adoracije, ki jo Bogu dolgujejo vsa ustvarjena bitja.“ Zaradi tega „je pomembno to gesto napraviti z globoko zavestjo“ pred križem in pred Evharistijo.

Dne 20. 3. 2008, na veliki četrtek, je Benedikt XVI. rekel: „V svetih zakramentih Gospod vedno znova pokleka k našim nogam ter jih očiščuje.“ Isto misel je ponovil tudi letos na veliki četrtek, 5. aprila 2012, pet dni pred smrtjo o. Špeliča: „Evangelist Luka nam pravi, da je Jezus molil kleče. V Apostolskih delih nam govori, kako so kleče molili svetniki: Štefan med kamenjanjem, Peter ob vstajenju od mrtvih nekega človeka, Pavel na poti k svojemu mučeništvu. Tako je Luka skiciral malo zgodovino molitve kleče v porajajoči se Cerkvi. S tem ko kristjani klečijo, vstopajo v Jezusovo molitev na Oljski gori. Spričo grožnje s strani sile zla so kristjani, ko klečijo, pokončni spričo sveta, toda kot otroci so na kolenih pred Očetom. Pred Božjo slavo kristjani pokleknemo ter priznavamo njegovo božanskost, s to gesto pa izražamo tudi svoje zaupanje, da bo Bog zmagal.“

Za božič 2011 je bilo ganljivo videti sv. očeta, ko se je s papamobilom ustavil sredi Trga sv. Petra v Vatikanu, pokleknil pred postavljenimi jaslicami ter kleče molil s pogledom preprostega otroka. Pri večernicah Kraljice miru tudi mi posnemajmo to molitveno gesto papeža Benedikta XVI. ter skupaj z Marijo Kraljice miru kleče molimo za svoje odrešenje in odrešenje vsega sveta. Če Bog kleči pred človekom, kako ne bi človek klečal v molitvi pred svojim Stvarnikom, pred svojim Bogom?!

 Stanislav M. Maršič 

Na spletni strani so na voljo zvočni posnetki vseh nagovorov, svetih maš in molitev na seminarju o. Jamesa Manjackala, ki se je odvijal na Kureščku od 13. do 15. julija 2012. Zvočni posnetki so na voljo tukaj.

Posnetki govorov o. Jamesa so na voljo tukaj.

V petek, 13.7.2012, se je začel duhovni seminar, ki ga na Kureščku vodi o. James Manjackal. Tema letošnjega seminarja je "Bodite moje priče." O. James je v svojih govorih prvega dne poudaril pomembnost pravega krščanskega življenja, ki naj bo v zgled vsemu ostalemu svetu. Biti Jezusova priča pomeni, da živim po Jezusvem nauku in se izogibam vsega, kar ni v skladu z njegovim Evangelijem. V današnjem svetu je toliko ponudbe, kateri zvesta Jezusova priča ne sme slediti. Tako kot vedno je o. James svoje pridiganje oprl na citate Svetega pisma in nam pokazal, kakšne napotke za današnje čase je že pred tisočletji Bog dal po prerokih, dopolnil pa Božji sin.

V soboto, 14.7.2012, drugi dan seminarja, nam je o. James v svojih nagovorih odkrival skrivnosti Jezusovega imena in presvete Rešnje krvi. S citati iz Evangelija je obrazložil, zakaj je Jezus kar devetkrat prelival kri za nas - vsakokrat prav s posebnim namenom. Vsakdo, ki je poslušal ta govor, bo spremenil svoj odnos do Jezusa.

O. James nas je nato pripravljal na večerno molitev za ozdravljanje. Za vse kar prosimo, moramo brezpogojno verovati, da bomo resnično prejeli. To je vera, ki prestavlja gore, ne tiste v naravi, pač pa gore ovir v nas samih, ki jih postavljamo na pot naši veri. S čudivitimi pričevanji nam je pokazal primere vere kristjanov, pa tudi drugih, ki so v veri in sklicujoč se na Jezusovo ime, bili čudežno ozdravljeni. Po molitvi za ozdravljanje smo slišali številna imena tistih, ki so bili ozdravljeni. Nato smo vsi navzoči položili roke na soseda in molili drug za drugega. V tistih trenutkih smo občutili pripadnost Kristusovi Cerkvi, doživeli živega Jezusa, ki se je sprehodil med svojim ljudstvom in ozdravljal bolne, in tolažil žalostne. Bili smo resnično ena velika družina sester in bratov združenih v Troedinem Bogu. Mati Marija je zopet izpolnila svojo obljubo, da je Kurešček njen kraj, kraj velikih milosti, kjer nas čakata Njeno in Sinovo Srce.

Ob zaključju dneva je navdušenje doseglo višek, saj so bila vsa srca, pa tudi roke, povzdignjene k Bogu. 

Tretji, zadnji dan seminarja , je bil namenjen napolnitvi s Svetim Duhom. Apostoli so šele po prihodu Svetega Duha na binkoštni dan postali prave Jezusove priče in dobili moč, da so šli oznanjat Evangelij po vsem svetu in krščevati ljudi v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Kristusova Cerkev se je začela z dvanajstimi apostoli. Tudi mi, če hočemo biti Jezusove priče, potrebujemo moč Svetega Duha, da bi bili zmožni živeti pravo krščansko življenje in biti luč sveta. Molitvi za notranje ozdravljenje  je sledila molitev za napolnitev s Svetim Duhom in blagoslov z blagoslovljeno vodo, nad katero je o. James zmolil eksorcizem.

V nadaljevanju prispevka si lahko ogledate kratke filme in fotografije s seminarja.