Preprečiti ponovni padec je lažje in učinkovitejše kakor ga zdraviti

Vsi smo grešniki. To je res. Toda nam sme biti to dejstvo v potuho in v opravičevanje ponovnih padcev v greh? Ne! Apostol Pavel pravi: “Stegujem se za popolnostjo, a je še nisem dosegel.” Poudarek je na “stegujem se”. To pomeni: neprestano si prizadevam za popolnost.

Če človeku kljub resnemu in stalnemu prizadevanju ne uspe, da bi ostal v negrešnem stanju, naj veruje in zaupa v Božjo milost, ki ga bo ponovno vrnila v nov začetek. Doživeto kesanje in prejem zakramenta sprave sta posebna Božja milost, ki pomiri dušo.

Kako naj se človek varuje, da ne pade ponovno v isti greh?

Če je grešil v sodelovanju z drugo osebo ali osebami, naj po spreobrnjenju in zakramentu sprave pove osebi, s katero je grešil, da v grehu ne bo več sodeloval z njo – ali z njimi, če jih je bilo več. Včasih pa bo lahko tudi nujno, da pove, da je vzrok bodočega nesodelovanja v grehu spreobrnjenje, novo spoznanje, doživetje Božje milosti, ipd.

Po doživetju Božje milosti se je nujno oddaljiti od bližnje priložnosti za greh in se izogibati osebe (oseb), ki bi ga ponovno navajala v greh.

Ali naj človek beži pred tako osebo? Ne! Vendar pa mora ostati do nje v posebni razdalji, da ne bo priložnosti za zapeljevanje in nagovarjanje h grešnemu sodelovanju. Ob morebitnih slučajnih in nepredvidenih srečanjih je potrebno ostati pri dostojnem pozdravu in nujnih besedah, potem pa se raziti. Tudi telefonsko klicanje, pisanje voščil in podobno je lahko pot v skušnjavo in v ponovni greh.

Kako bo človek vse to zmogel, posebno še, če je na osebo čustveno navezan? Kako naj se ji (jim) odreče, če je imel ali bi lahko imel od tega ekonomske koristi ali koristi v družbi, napredovanje v službi, ipd.?

Človek sam v sebi največkrat za to nima lastnih moči, posebno še, če je kakorkoli odvisen od osebe ali družbe, s katero je grešil. Vse pa človek zmore v Njem, ki mu daje moč – to je v troedinem Bogu. Prizadevanje za novo življenje po evangeljskih načelih in molitev sta vir moči.

Odkloniti je potrebno tudi vse namige ali vabila k sodelovanju v grehu, ne glede na obljube, kakšno korist bi povabljeni lahko imel.

Nemalokrat so pot k ponovnemu padcu v greh tudi zapeljivi pogledi, dotiki, skrivni ali javni poljubi z opravičevanjem, da je to znak prijateljstva ali celo bratstva po veri.

Torej: Ko je kdo grešil z osebo ali družbo, pa je po milosti sprave z Bogom doživel resnično kesanje s trdnim sklepom, da si bo prizadeval ne več grešiti, naj se varuje vsake možnosti ponovnega sodelovanja v grehu in naj za to tudi veliko moli. Saj že star pregovor pravi: “Boljše in laže je preprečiti kakor lečiti.”

Kraljica miru je nekoč rekla: “Jaz, vaša mati, sem čistost. Želim vam pomagati pri varstvu pred ponovnimi padci in pred nevarno družbo. Varovala bom vašo čistost in zakonsko zvestobo. Ostanite moji otroci, in ne bojte se!”

oče France Špelič