Verodostojnost sporočil
Iz zgodovine osebnih razodetij vemo, da ima lahko vsak vernik svoje
osebno mnenje o verodostojnosti vidca in sporočil, ki naj bi jih dobival
neposredno od Device Marije, svetnikov, angelov ali celo od našega Odrešenika
Jezusa Kristusa. Kadar Cerkev (najprej krajevna in v nekaterih primerih
tudi vesoljna) potrdi nadnaravni izvor sporočil, sicer upošteva osebno vero
vidca, vendar se o tem ne daje nobenih sodb o svetosti tega človeka. S
priznanjem nadnaravnega izvora sporočil tudi ne potrjuje trditve vidca,
da vidi ali je videl Devico Marijo, svetnike, angele ali Jezusa Kristusa.
Tega ni mogoče dokazati brez posebnih razlogov.
Bernardka Soubirus je trdila,
da vidi nenavadno lepo gospo. Ko jo je vprašala, kako ji je ime, je dobila
odgovor, ki ni dopuščal nobenega dvoma o tem, da vidi Devico Marijo. Lepa
gospa je izrekla besede, ki jih je mogla izreči samo Devica Marija: »Jaz
sem Brezmadežno spočetje.«
Znano nam je, da krajevna Cerkev še ni dala dokončne izjave o nadnaravnem
izvoru sporočil v Medjugorju. Dosedanje raziskave vodstva krajevne Cerkve
in nekdanje jugoslovanske škofovske konference so bile soglasne v tem,
da je Medjugorje kraj, kjer morejo romarji nemoteno izražati svojo vero
in sodelovati v vseh verskih obredih. O tem, ali so vidci v resnici videli
in slišali Devico Marijo, in o nadnaravnem izvoru sporočil cerkveno vodstvo
še ni dalo nobene izjave. Toda to nikakor ni ovira za številna spreobrnjenja
in nenavadna ozdravljanja v Medjugorju. Ostaja pa veliko in težko vprašanje,
zakaj vodstvo krajevne Cerkve, odgovorni v drugih krajevnih Cerkvah v nekdanji
Jugoslaviji in drugod po svetu niso bolj temeljito premislili, kako bi
ljudi spodbudili k takšnemu poglobljenemu verskemu življenju, ki ga vsebujejo
sporočila.
In kako je v tem pogledu s Kureščkom?
Vsak vernik je glede osebnosti vidca in sporočil popolnoma svoboden,
ali jih sprejme ali ne. Vodstvo krajevne Cerkve ljubljanske nadškofije
je imenovalo Komisijo za raziskavo Marijinih prikazovanj, ki pa z delom
še ni končala.
Župnijsko vodstvo je sprejelo spodbudo za obnovo cerkve in podpira
pobožnosti, ki se jih udeležujejo številni romarji. Kurešček je starodaven
romarski kraj, kamor so naši predniki romali v prejšnjih stoletjih in bili
deležni mnogih milosti. Z obnovitvijo cerkvice in s tem tudi romanj je
oživelo prekinjeno izročilo.
Pri obnovi romanj na Kurešček je nekaj posebnega nepričakovani začetek
in dosedanji potek obnavljanja cerkvice ter sporočila, ki spremljajo duhovno
prenovo romarjev.
Vodstvo krajevne Cerkve sporočil ni niti potrdilo niti ocenilo, čeprav
je ljubljanski nadškof pred objavo sporočil v javnosti redno seznanjen
z njihovo vsebino. To pomeni, da jih vsak vernik more sprejeti kot spodbudo
za poglobitev osebne vere ali verskega življenja določenega občestva
(družine, molitvene skupine, župnije). Glede njihove vsebine lahko rečemo,
da so zelo dobro izhodišče ne samo za osebno spreobrnjenje, temveč da opozarjajo
na nekatera bistvena, vendar nerešena vprašanja krščanskega življenja v
Cerkvi na Slovenskem, kot je na primer vprašanje sprave v družinah. med
sosedi in narodne sprave, osebno in skupno molitveno življenje, duhovno
življenje duhovnikov, obhajanje zakramentov ipd.